1844

Sv. Vid
15. junij
župnijska cerkev

Zgodovina
Kraj Želimlje, kjer danes stoji cerkev sv. Vida, je prvič omenjen če leta 1300 v zvezi z dajatvami, ki so bile zapisane v urbarjih. Želimeljska cerkvena občina se je odcepila kot samostojna lokalija od župnije Ig leta 1787. Služba bočja je potekala v borni cerkvici, ki je stala na sedanjem pokopaličču. Postavili so jo baroni Engelshausi v začetku 17. stoletja. Bila je 13 m dolga in 6,5 m široka ter zelo nizka. Ker je bila premajhna, so 18. avgusta leta 1884 želimljani začeli graditi sedanjo farno cerkev. Njihov dušni pastir Jurij Drnovšek je v začetku nasprotoval gradnji, saj se je velikega dela zbal, pozneje pa ga je do konca opravil. Načrte za novo cerkev in vsa zidarska dela je napravil Italijan Francesco Faleschini. Škoda je, da so farani zavrnili prvotni lepši in veliko bolj praktičen načrt, saj se jim je zdela tista cerkev predraga. Dograjena je bila konec julija 1886. 8. julija 1889 je novo farno cerkev posvetil prezvišeni knez in škof dr. Jakob Misija, ki je škofoval v Ljubljani, nato pa je bil imenovan za nadškofa v Gorici. 19. junija 1899 je bil kot prvi Slovenec imenovan za kardinala, vendar je kmalu nato umrl. Pokopan je v Marijini baziliki na Sveti Gori pri Gorici.

V Želimljem je v letih od 1902 do 1908 služboval pisatelj Fran Saleški Finžgar. Novembra 1965 leta so čupnijo prevzeli salezijanci ter 1967 ustanovili Srednjo versko šolo, oktobra 1991 pa so odprli nov vzgojno izobraževalni center - Gimnazijo Želimlje.

Lega
Vas leči pod Kureččkom, na dnu znane čelimeljske prelomnice, v osrčju stranske doline Ljubljanskega barja. Hiče so postavljene večinoma na vrčaju čelimeljččice ob vstopu v Benčetov graben. Tu stoji tudi cerkev, katere prezbiterij je obrnjen proti zahodu.

Zunanjost
Od vzhoda proti zahodu si slede zvonik, ladja, ki ima dve stranski kapeli in prezbiterij z zakristijama na vsaki strani.

Notranjost
Cerkev je dolga znotraj 23 m in čiroka 7,5 m. Ima dve stranski kapeli, globoki 1,5 m in dolgi 4,5 m. Zidana je v neoromanskem slogu. Prezbiterij je dolg 4,2 m in čirok 5 m. Na obeh straneh prezbiterija sta zakristiji, veliki 3,80 x 2,70 m.

Oprava
V cerkvi so trije oltarji. Glavni je iz cementa in je posvečen sv. Vidu. Napravil ga je Fr. Ozbič iz Kamnika. Tudi cementni krstni kamen in lesena prižnica (je ni več) sta delo istega mojstra.

Prezbiterij je bil obnovljen leta 1973 po dobroti in daru Pishkur Franka in faranov. Levi stranski oltar je posvečen Materi Božji, desni pa svetemu Jožefu. Oba sta lesena in najbrž delo istega mojstra kot glavni oltar. Levi stranski oltar je bil preurejen, ko so iz cerkve na Kureščku prenesli v Želimlje kip milostne matere Božje Kraljice miru. Po prenovi cerkve na Kureščku so milostni kip prenesli nazaj, na njegovo mesto pa dali kip Marije Brezmadežne.

Slike
Glavni slikar te cerkve je bil Matija Koželj iz Kamnika. Leta 1877 je naslikal podobo Matere Božje z Jezusom za Marijin oltar. Velikost slike je 140 x 95 cm. Istega leta in v isti velikosti je naslikal podobo sv. Jožefa z Jezusom. Leta 1887 je naslikal veliko podobo (3,2 x 1,32 m), s katero se zapira tron sv. Vida. To delo je že bolj kvalitetno. Križev pot je lesen (sedanji križev pot je prenesen iz romarske cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku). Na vratcih, ki zapirajo krstni kamen, je Matija Koželj leta 1888 naslikal prizor Janeza Krstnika, ki v Jordanu krščuje Jezusa. Nad prezbiterijem so glave štirih angelčkov in na koloni pred prezbiterijem Jagnje Božje, ki ga je napravil Ivan Štrukelj iz Ljubljane.

Kipi
Največji je kip sv. Vida v tronu glavnega oltarja. Visok je okoli 2 m in je kot oltar iz mavca in cementa. Na desni strani v glavnem oltarju je kip apostola Pavla in na levi kip sv. Petra, oba visoka 155 cm. Vsi kipi so iz cementa in mavca in delo istega mojstra kot oltar sam. Na oltarju svetega Jožefa pa sta na desni sv. Alojzij in sv. Lucija, na levi pa sv. Janez Nepomuk in sv. Neža. Vsi štirje kipi so visoki 95 cm, leseni in izvirajo po vsej verjetnosti če iz stare Želimeljske cerkve.

Orgle: Do leta 1906 je bila cerkev brez orgel. Tega leta jih je nabavil takratni župnik Fran Saleški Finčgar. Kupil jih je iz cerkve na Rožniku od frančiškanov. Popravil jih je orglarski mojster Milavec. Na dan velikega šmarna so prvič pele. Imajo osem registrov in baročno omaro. Izdelal jih je l. 1837 Karol Rumpelj, orglarski mojster iz Kamnika. Ta napis je našel v orglah zapisan orglarski mojster Jenko, ko jih je 26.3.1926 popravil. Današnje orgle so delo orglarskega mojstra Franca Jenka. Izdelane so bile leta 1963 kot opus 102. Zgrajene so bile po dobroti Piskhur Franka, Intihar Alojzija in dobrih faranov.

Zvonovi
Nekdaj je bila Želimeljska fara znana po svojih prekrasnih zvonovih, sedaj pa ima le tri. Leta 1987 je cerkev dobila nov veliki zvon, ki tehta 1100 kg. Srednji tehta 582 kg in ima na krilih napis "In Laibach gross mich Joseph Reiss im Namen der Erben Bincenc Samssa im Jahr 1818". Ima glas fis. Mali zvon pa je povojni revček, slabo ulit z ubitim glasom a. Tehta menda 460 kg. Ulil so ga v št. Vidu leta 1923. Veliki zvon iz leta 1987 ima na krilu napis "Marija Pomočnica, varuj našo župnijo".

Klopi je napravil mizarski mojster Franc Kastelic iz Škofljice leta 1899. Umetna okna je dal napraviti Župnik Finžgar pri tvrdki Agnola leta 1906. Ta okna so bila leta 1943 ob bombardiranju delno uničena, v letu 1997/98 pa so bila na obeh straneh obnovljena.

Cerkev je bila na novo prekrita leta 2007.

(vir: spletna stran župnije)

ŠKOFLJICA
Ljubljansko Barje
Lavrica
Škofljica
sv. Ciril in Metod
Lanišče
sv. Uršula
grad Lisičje
Gumnišče
sv. Duh
Pijava Gorica
sv. Simon in Juda Tadej
Želimlje
sv. Vid
Smrjenje
sv. Štefan
Gradišče
sv. Primož in Felicijan
Vrh nad Želimljami
sv. Peter
Svarunova pot