17. stol
Sv. Primož in Felicijan
9. junij
podružnična cerkev
Zgodovina:
Kraj ima že zelo dolgo zgodovino. Na hribu Brzku nad vasjo je bilo od
14. do 8. stol. pr. Kr. obsežno halštatsko gradišče (utrjena višinska
naselbina nad dolino Želimeljščice iz starejše železne dobe). Na romanski
izvor te cerkve je opozoril arhivski podatek iz 17. stoletja, iz katerega
izvemo, da je imela cerkev ob vizitaciji leta 1654 še polkrožno apsido
in nad ladijsko zahodno fasado še odprte mediteranske line za dva zvonova.
Če bi v vatlih navedene mere preračunali v metre in bi jih primerjali
z merami obstoječe cerkve, bi ugotovili, da je stara ladja še ohranjena,
polkrožno apsido pa so pozneje zamenjali s prostornejšim, prečno pravokotnim
prezbiterijem, zatem pa so prizidali še zvonik pred zahodno fasado. Da
je pravokotna ladja, ki je zidana iz lomljenega apnenca in so le njeni
ogli zloženi iz lehnjaka, res še ostanek romanske cerkve, potrjuje tudi
leta 1955 odkrito romansko okence v njeni južni steni, prav tisto, ki
ga v 17. stoletju niso povečali in ga skupaj z drugimi omenja vizitator
kot zelo majhno. Okence je značilne romanske oblike s polkrožnim vrhom
in zunanjimi merami 80 x 60 cm, ki se v svetlobni odprtini zmanjšajo na
vsega 56 x 20 cm.
Lega: Staro vaško jedro leži v podnožju hriba Brzka, naselje pa se je
v zadnjem času precej razširilo. Cerkev, ki stoji sredi naselja, je z
vzhoda prislonjena ob hrib. Njena os je kakšnih 15 stopinj odmaknjena
od pravilne orientacije proti severovzhodu.
Opis: V tlorisu si od zahoda proti vzhodu slede zvonik, ladja in pravokotni
prezbiterij.
Zunanjščina: Zvonik je odprt z zahodne strani. Ima nerazčlenjena stene,
enoločne line brez okvira, ki so zaprte z lesenimi polkni, sledijo podstrešni
zidec, nad vsako steno trikotno čelo; streha je najprej položna, nato
preide v strmo piramido z jabolkom in križem na vrhu. Krita je s pločevino
in prebarvana. Ladja ima na severni strani majhno pravokotno okno, na
južni pa pravokotno okno in romansko okence. Prezbiterij je prečno kvadraten
in ima na južni strani pravokotno okno. Streha nad ladjo in prezbiterijem
je enotna in je krita z opeko (bobrovcem). Na južni strani je bilo še
do nedavna videti fresko sv. Krištofa, ki pa je bila v zelo slabem stanju,
tako da so jo leta 1998, ko so obnavljali zunanjščino cerkve, prebelili.
Notranjščina: Cerkev je s prezbiterijem vred dolga 11,45 m, široka pa
je 4,38 m.
Oprava: Oltar je le eden in je posvečen mučencema
sv. Primožu in Felicijanu. Pravokotna oltarna menza je poslikana: na
sredini je uokvirjen križ, na
straneh pa cvetlični motiv. Oltarna arhitektura je s stebroma razdeljena
na tri dele: v glavni vdolbini sta kipa vojščakov sv. Primoža in Felicijana
z mečem in palmo v roki (višina 80 cm), pod njima je napis: "Mučenca
Primož in Felicijan, prosita za nas!". Nad njima je v atiki Marija
nad oblaki, spremljata jo dva angelca. Na levi strani je kip sv. Janeza
Nepomuka, na desni pa sv. Lucije. Oba kipa sta lesena, visoka 150 cm.
Tabernakelj ima na vrhu stebriščno arhitekturo, na obeh straneh stojita
dva majhna angelca (20 cm) s svečnikoma v rokah. Ob njem stojita dva angela
- adoranta, visoka 60 cm. Oltar izvira iz stare želimeljske cerkve, ki
so jo podrli leta 1893, in je lepo obnovljen.
V
zvoniku visita dva zvonova. Starejši ima na krilu napis: "Baltasar
Schneider me fudit, anno 1767". Pod klobukom ima napis: "Santa
Maria ora pro nobis". Ima tri reliefne slike; to so: Mati božja,
križ in svetnik s palmo. Mlajši zvon ima na krilu napis: "Zvon je
bil nabavljen, ko je bil župnik Erjavc Ivan in ključarja Bukovec Ivan
in Grm Ivan". Ulit je bil po prvi svetovni vojni v Št. Vidu nad Ljubljano.
(vir: Župnija Želimlje)
ŠKOFLJICA
Ljubljansko
Barje
Lavrica
Škofljica
sv.
Ciril in Metod
Lanišče
sv.
Uršula
grad
Lisičje
Gumnišče
sv.
Duh
Pijava
Gorica
sv.
Simon in Juda Tadej
Želimlje
sv.
Vid
Smrjenje
sv.
Štefan
Gradišče
sv.
Primož in Felicijan
Vrh
nad Želimljami
sv.
Peter
Svarunova
pot
