SEDMI DAN, nedelja 21. 7. 2019
Okoli dveh zjutraj naju je prebudil močan veter in zelo močno deževje, k sreči pa sva imela avto parkiran na notranjem dvorišču in je bil v zavetju. Kot ponavadi sva vstala zgodaj. A kaj ko v kopalnici ni bilo tople vode. Šel sem pogledat v recepcijo, kjer je seveda bilo vse zaprto, potem pa se je pripeljal avto, prišla je lastnica. Vsa začudena je pogledal kje spiva – kje je najina soba. No skratka peljal sem jo v kopalnico in pokazal, da ni tople vode. Potem je šla prižgat peč … in tudi topla voda je kmalu tekla izpod tuša. Posledično sva šla tudi na zajtrk malo pozneje, ob 7:43. Potem sva spakirala in vrnila ključ. A avto sva še pustila na parkirišču – peš sva se odpravila v salezijansko cerkev sv. Andreja – bilo je kot doma. V cerkev so prihajale sestre Hčere Marije Pomočnice, prav tako kot naše. Ob 9:00 se je pričela slovesna nedeljska sveta maša. Dva duhovnika, en bogoslovec – tak kot naš Filip in ministranti. Edina škoda je bila, da nisva zastopila nič pridige. Po sveti maši sva še ogovorila sestre, jim povedala, da prihajava z Rakovnika, čeprav kaj dosti niso razumele. Pri maši je bilo navzočih okoli 12 sester HMP. Sledil je še ogled cerkve, potem pa sva se ob 10:05 vrnila nazaj v hotel, še na WC in po avto, ter ob 10:10 odšla novim dogodivščinam naproti.
Pot sva nadaljevala po cesti 94 čez Prochowice v LEGNICA, kamor sva prispela ob 10:50. Le tu v Legnici je občasno rahlo rosilo – in le tu sva imela 5 min odprte dežnike (v celem 10-dnevnem potovanju). Parkirala sva v ulici Klasztorny, poleg cerkve Device Marije. Ker je bila cerkev odprta, sva si jo ogledala – zanimiva cerkev, pa čeprav nama je po ogledu ob 11:03 neki duhovnik povedal, da je cerkev zaprta, da se odpre šele ob 15:00 – da je sedaj notri ena skupina na duhovnih vajah. No kljub vsemu – midva sva jo videla. Po glavni ulici sva mimo zanimivih hiš nadaljevala do spomenika sv. papeža Janeza Pavla II, potem pa si ob 11:11 ogledala še stolnico sv. Petra in Pavla. Čez trg sva mimo gledališča nadaljevala še do frančiškanske cerkve sv. Janeza Krstnika, kamor sva prispela ob 11:30 – se je ravno pričela sveta maša, tako da sva le pokukala v cerkev, ko pa sva nadaljevala, sva srečevala cel kup zamudnikov. Še mimo muzeja do gradu, potem pa v nakupovalni center na WC in nazaj do avta (11:50). Pot nadaljujeva po AC E40/A4 do Pieprzyk, potem pa spet po cesti 94.
V BOLESŁAWIEC prispeva ob 12:49. Parkirava na parkirišču na koncu ulice Friderika Chopina, potem pa se najprej odpraviva do cerkve sv. Miklavža in Marijinega vnebovzetja, kjer pa je bila ravno sveta maša nadaljujeva najprej z ogledom mesta. Ob 13:00 najprej v restavracijo Pod Złotym Aniołem na WC, nadaljujeva čez mesto mimo okrajnega sodišča pod progo na drugo stran – v tovarno in prodajalno keramike (13:18). A kaj ko je nedelja, no pa saj ni vsako nedeljo zaprto – a prav to nedeljo je bilo zaprto. Čez park se ob 13:31 vrneva nazaj v center – najprej na TIC, potem pa nadaljujeva v muzej keramike. Ob 13:43 plačava 2x8 PLN (3,76 EUR) za vstopnino. Po ogledu muzeja, zapraviva 62,30 PLN (14,65 EUR) v muzeju in 57,5 PLN (13,55 EUR) v TICu za spominke in potem ob 14:01 nadaljujeva nazaj na trg in v isto restavracijo Pod Złotym Aniołem na kosilo. Naročiva 1x 101. Gulasz w Kociołku: Trzy rodzaje mięsa na wywarze wołowym, ziemniaki + kluseczki ręcznie robione + Pyeczywo domowe za 39 PLN in 1x Filet drobiowy z grilla za 32 PLN, skupaj 71 PLN (16,70 EUR), natakarice so me predhodno opozorile, da je golaž res spajci – je bilo posledično občutiti ob jutranji veliki potrebi v naslednjih dneh. Sicer pa je bilo kosilo zelo dobro. Ob 15:04 sva nadaljevala z ogledom mesta, in sicer sva šla do Marijine cerkve večne pomoči na spodnji del mesta, ki je bila žal zaprta in si ob 15:25 ogledala še drugi del istega muzeja – zgodovina mesta. Ob 15:42 sva se vrnila nazaj na glavni trg, do cerkve Marijinega vnebovzetja, ki pa je bila sedaj že zaprta (le skozi mrežo sva gledala njene lepote). Ob 15:51 sva se vrnila do avta in najino pot nadaljevala po cesti 350 na AC in po E40/A4 v NEMČIJO.
Ob 16:40 sva se že panoramsko peljala čez ZHORJELC (GÖRLITZ) in iskala prosto parkirno mesto. Ob 16:47 sva končno parkirala na Elisabethstraße v središču starega dela mesta. Potem pa na ogled mesta. Najprej sva se ustavila v cerkvi sv. Trojice, ki pa je sedaj Luteranska cerkev, potem sva se sprehajala po trgu s stojnicami polne keramike – take – enake kot v Bolesławiecu, vse je bilo enako – tudi cene – ja predvsem cene, če je bila vaza v Bolesławiecu 40 – ja 40 PLN, je bila enaka vaza tu v Görlitzu tudi 40, le da so bili tu EURi (med 9,41 EUR in 40 EUR pa je kar razlika), in to z napisom ORIGINAL BUNZLAUER KERAMIK, kar pomeni, da je originalna Poljska keramika narejena v Bolesławiecu. Ob 17:10 prispeva do mestne hiše, ter nadaljujeva naprej do mosta – meje med Nemčijo in Poljsko – med Görlitz in Zgorzelec, na sredini pa teče reka Lužiška Nisa (lužiščina: Łužiska Nysa, češko: Lužická Nisa, nemško: Lausitzer Neiße, poljsko: Nysa Łużycka) – reka ki nekako določa območje LUŽIŠKIH SRBOV, o tem več v nadaljevanju najine poti. Midva pa se že vzpenjava do župnijske cerkve sv. Petra in Pavla, ter si jo ob 17:30 tudi ogledava. Vračava se po drugi strani glavnega trga, mimo nastopa godbe, mimo privlanih stojnic in trgovinic s spominki, keramiko … Za konec še do cerkve Naše Gospe, ki pa je bila žal zaprta. Ob 18:10 sva že nazaj pri avtu in pot nadaljujeva. (sva si že prej pogledala kam) – nazaj proti AC in naprej po cesti B115 smer Niesky, sedaj tudi uradno vstopava v območje lúžiške sŕbščine. Obenem pa je to tudi pod UNESCOM zaščiten biosferni rezervat Zgornje Lužiške krajine in ribnika. Območje sestavlja nekaj več kot 350 ribnikov in jezer.

Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodno-slovanska etnična skupina, ki živi na področju Lužic, pokrajine med Nemčijo in Poljsko.
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino. Govorita se v vzhodnem delu Nemčije (ob meji s Poljsko in Češko), v pokrajini z zgodovinskim imenom Lužica (gornjelužiško Łužica, dolnjelužiško Łužyca, nemško Lausitz). Lužiški Srbi so rimokatoličani in luterani. Središče Lužiških Srbov je mesto Budyšin (nem. Bautzen).
Lužiška srbščina in slovenščina sta med redkimi jeziki v Evropi, ki ohranjata dvojino.

Gornja lužiška srbščina (ISO koda HSB) se govori v jugovzhodnih predelih nemške zvezne dežele Saška (Sachsen), število njenih govorcev pa je približno 55.000. Dolnjelužiško srbščino (ISO koda DSB) govori okoli 14.000 ljudi v zvezni deželi Brandenburški.

Pot nadaljujeva mimo Niska (Niesky), kjer pa je bil del ceste zaprt, in sva morala okoli. Ponovno na B115 in počasi si je bilo potrebno najti prenočišče. Stanojšćo (Stannewisch), nič in že prispeva v RĚČICY (RIETSCHEN), kjer imajo nekje vse zasedeno, napotijo naju v en E..hof. In res na koncu kraja desno zagledava smerokaz Erlichthof. V redu cena, imajo prosto, in potem sledi ogled sobe … Lepše ne bi moglo biti – kot v pravljici prišla sva v staro zaščiteno vas – čez 300 let stare hiške, ki pa so jih leta 1990 preuredili v muzejsko vas, ki pa hkrati nudi tudi prenočišče. Ob 19:15 razpakirava, potema pa se še malo sprehodiva po vasici. Ob 20:58 pa se odpraviva k počitku. Po pripovedovanju domačinov, naj bi te hišice nastale, ob rudniku zlata, in da so jih zgradili premožni ljudje – vendar bo to zgodbo potrebno še raziskati. Še stanje števca (Š160932 km) oz. 188 prevoženih km.

ŚRODA ŚLĄSKA - hotel Centrum - najin zajtrk

potem pa v cerkev sv. Andreja k nedeljski sveti maši

po maši ogled salezijanske cerkve

nazaj v hotelu

in že sva na poti

LEGNICA

ogled cerkve Device Marije

Stolnica - sv. Peter in Pavel

pri frančiškanih - sv. Janez Krstnik

vhod v muzej

ter grad in gimnazija na drugi strani ceste

in že se peljeva

prihod v BOLESŁAWIEC

Mestna hiša in glavni trg

stavba okrajnega sodišča

in obstaneva pred zaprtimi vrati tovarniške trgovine KERAMIKE

nazaj čez park

ogled MUZEJA KERAMIKE

čakajoč na kosilo

po naročilu pa še skok do avta (spominki ...)

KOSILO

Marijina cerkev

ogled drugega dela muzeja keramike - MESTNA ZGODOVINA

še do že zaprte cerkve Marijinega vnebovzetja

potem pa do avta

in naprej

po AC v NEMČIJO

prihod v ZHORJELC (GÖRLITZ)

in še stojnice s keramiko

cerkev SVETE TROJICE

originalna POLJSKA keramika po NEMŠKIH cenah

stopnišče Mestne hiše

vse v sorazmerju

most med NEMČIJO in POLJSKO
in reka Lužiška Nisa (lužiščina: Łužiska Nysa, češko: Lužická Nisa, nemško: Lausitzer Neiße, poljsko: Nysa Łużycka)

župnjiska cerkev sv. Petra in Pavla

potem pa v pot UNESCOM zaščiten biosferni rezervat Zgornje Lužiške krajine in ribnika

RĚČICY (RIETSCHEN) - muzejska vas Erlichthof in najina soba v eni izmed 300 let starih hišič

sprehod čez muzejsko vas































Potem pa k počitku.

VSI STROŠKI SEDMEGA DNE:
BOLESŁAWIEC
Vstopnina za muzej Keramike 2x8 PLN (3,76 EUR)
spominki – keramika 62,30 PLN (14,65 EUR)
spominki – keramika in kartice 57,5 PLN (13,55 EUR)
kosilo Pod Złotym Aniołem 71 PLN (16,70 EUR):
1x 101. Gulasz w Kociołku: Trzy rodzaje mięsa na wywarze wołowym, ziemniaki + kluseczki ręcznie robione + Pyeczywo domowe 39 PLN
1x Filet drobiowy z grilla 32 PLN

-----------------------
Vsi stroški za 7. dan skupaj
206,8 PLN (48,66 EUR)


Povezava na 8. dan, 22. 7. 2019