8. september 1924
MARIJA POMOČNICA
24. maj
župnijska in romarska cerkev
23. 11. 1901 - prihod prvih salezijancev na Rakovnik
08. 12. 1902 - začetek priprav za gradnjo cerkve
26. 04. 1903 - blagoslovljen kip Marije Pomočnice
02. 06. 1904 - blagoslovljen temeljni kamen
22. 10. 1905 - blagoslovljena Lurška kapelica
20. 12. 1908 - blagoslovljena nedokončana cerkev
08. 09. 1924 - posvetitev cerkve Marije Pomočnice
29. 06. 1956 - ustanovljena župnija Marije Pomočnice
Arhitektura.
Načrte za cerkev je izdelal italijanski arhitekt Mario Ceradini. Arhitekt
se ne drži tradicionalnih slogov. Hoče biti izviren in neodvisen od ustaljenih
oblik gradnje cerkva. Vendar ima cerkev še največ značilnosti novogotskega
sloga. Cerkev ima obliko križa (dolga 33 m, široka 13 oz. 22 m in visoka
20 m), ki ga sestavljata glavna in prečna ladja. Stene prekinjajo pasovi
umetnega rdečkastega kamna. Iz istega kamna je tudi pročelje in portal
ter okenski okvirji. Nad pročeljem, visoko med zvoniki, je niša, v kateri
je kip Brezmadežne.
Zvonika
sta visoka 35,5 metrov, na vrhu »odrezana«, zaključena s štirimi kratkimi
stolpiči na vogalih. Štiri zvonove so leta 1927 ulile Strojne tovarne
in livarne v Ljubljani, l. 2000 pa sta bila dodana še dva zvonova: 4 tone
težak jubilejni zvon in zvon mašne zveze.
Pozdrav
nad vhodnimi vrati O Marija, pomočnica bila si in boš nam ti. Vhod v svetišče
nas z besedilom nad vrati spodbuja, da se razpoložimo za ta milostni kraj.
Slika nad vhodom to resničnost nazorno kaže: verniki pod Marijinim plaščem.
Lesen
baldahin v prezbiteriju je eden redkih v slovenskih cerkvah. Stoji nad
velikim oltarjem na štirih stebrih iz kararskega marmorja, gornji del
baldahina pa je okrašen z rezbarskimi upodobitvami svetopisemskih prizorov
(dunajska umetniška šola).
Veliki
oltar. Zavetnica cerkve je Marija Pomočnica kristjanov. Marijin kip v
velikem oltarju (tirolska šola) so l. 1903 kupili sotrudniki. Za velikim
oltarjem je bil l. 1936 postavljen oltar slovanskih apostolov sv. Cirila
in Metoda (kipar Tine Kos).
Daritveni
oltar. Podstavek daritvenega oltarja, ki je pred letom 1974 služil za
prižnico, je delo arhitekta Gajška.
Dominikova
kapela. V levi kapeli je slika sv. Dominika Savia, ki je delo slikarja
Staneta Kregarja. Isti slikar je upodobil tudi štiri evangeliste na štirioglatem
podstavku, nad katerim je v stilizirani podobi križa Marija z Jezusom
(Marija, mati življenja). Kipa Janeza Krstnika in Mojzesa sta delo kiparja
salezijanca Stanka Gašpareca. Podobe pa je naslikal Stane Kregar.
Križeva kapela. Desno stran prezbiterija krasijo upodobitve akademskega kiparja
Franceta Goršeta (Kalvarija in križev pot).
Glavna
ladja. V glavni ladji je šest velikih platen slikarja Tomaža Perka (iz
l. 1988 in pozneje). Predstavljajo sv. Janeza Boska, sv. Jožefa (spredaj)
in štiri platna s postajami križevega pota (z Jezusom skozi življenje).
Pod don Boskovo sliko je iz l. 1934 urna z relikvijami in don Boskovo
soho (delo kiparja Tineta Kosa).
Hrastove
klopi so bile nameščene l. 1925, izdelali pa so jih v domačih salezijanskih
mizarskih delavnicah. Prav tako spovednice, ki so iz l. 1934/35.
Kori in orgle. Cerkev ima tri kore, ki so med seboj povezani z galerijami,
dva stranska in zadaj, kjer so postavljene orgle (delo Jenkove orglarske delavnice
iz l. 1954).
Zakristija.
Leta 1914 je bila končana hrastova zakristijska omara, ki so jo izdelali
salezijanski novinci na Radni po načrtih Menareka in Kajzerja.
Kip Brezmadežne je delo prof. Franca Kralja.
Barvna
okna. Akademski slikar Tomaž Perko je avtor tudi barvnih oken v stranskih
kapelah (levo - božična skrivnost, desno - zadnja večerja) in nad glavnim
vhodom (Marijina podoba).
Barvna
okna nad kori (7 m visoka) pa so delo dunajske Akademije umetnosti.
Zahvalna
srca. Leta 1985 so bila na stene okrog oltarja vrnjena zahvalna srca (iz
prvih desetletij svetišča), ki so znamenja zahval Mariji za uslišane prošnje.
Kripta.
Vsa cerkev je podkletena, del kripte je zavzemala kapela, ki je bila posvečena
sv. Frančišku Saleškemu.
Večja
preureditvena dela so bila v cerkvi izvedena za zlati jubilej posvetitve
cerkev leta 1974.
LJUBLJANA
Ljubljansko
Barje
Golovec
Ljubljana
Krajinski
park Tivoli
Botanični
vrt
Ljubljanski
grad
sv.
Jurija
Rakovnik
Marija
Pomočnica
Lurška
votlina
don
Boskov park
grad
Rakovnik
Rudnik
sv.
Simon in Juda Tadej
Črna
Vas - Barje
sv.
Mihael
