Zadnjič
enkrat je župnija Planina objavila, da imajo lepe pasijonske jaslice.
Ko te zmoti zavetnik; cerkev Sv. Kancija, Kancijana, Kancilije in Prota
– kako, če pa je v Planini zavetnica Sv. Marjeta. Gledat kje je to.
V začetku tega tedna so na Izlivu Soče objavili posnetek DIVJE MAČKE
… ko te zamika, da bi jo šel posnet za Mucico. Četrtek – pravi dan za
združit oboje skupaj. Vožnje do Planine je ena ura, pogledat oznanila
– ob 7:30 hvalnice. Še pogledat na karto kje je to … naprej pa na Štanjel,
Komen, Gorjansko in čez Jamlje v Italijo … no ja pa saj bo kaj pisalo.
Ko ves čas voziš le po občutku – ko veš, kje je končni cilj, ne veš
pa kako se do njega pride, niti tega ne, kje trenutno si – in to je
vedno najlepše. Tale opis pa je narejen po mapy.cz … da boste še ostali
vedeli, kje je kaj bilo.
Četrtek, 5. 3. 2026: od doma ob 6:10, najprej na Petrol potem pa po primorski
AC in naprej po vipavski hitri cesti do izvoza za Ajdovščino. Čez Vipavsko
dolino v Dolenjo Vas – kjer se je prikazal smerokaz Planina levo in Planina
desno … vprašat, kje se pride do cerkve. Leva stran, cesta se prične strmo
vzpenjati, spodaj pa čudovit razgled – smerokaz desno in ob 7:18 parkiranje
pred cerkvijo Sv. Kancija, Kancijana, Kancilije in Prota – PLANINA, a
kaj ko je cerkev zaprta. Vprašat otroke, ki so čakali šolski avtobus,
potem pa še na bližnjo kmetijo – vas čas v mačji družbi. Med tem je prišel
župnik in odklenil cerkev. Na hitro poslikat pasijonske jaslice in cerkev,
potem pa so se ob 7:30 pričele HVALNICE … ostali iz knjižice, sam pa po
hozana.si … le ob koncu po Očenašu se ni ujemalo z besedilom v knjižicah.
Potem se je molilo še rožni venec Božjega usmiljenja in molitev za Domovino.
Ob 8:00 pa se je pričela sveta maša – župnik je prišel kar s kitaro –
lepo je po dolgem času videti sproščenega duhovnika, ki ima sveto mašo.
Po maši smo molili še jutranje molitve … potem pa sledi ogled jaslic …
župnik Marko mi je zelo lepo predstavil, vsak prizor posebej … kako je
bilo in kaj to pomeni v našem življenju … in prav to je tisto, kar je
škoda da ostane le na Planini … Čas je hitro minil … nazaj na glavno cesto
in ob 9:00 še panoramski pogled s Planine na celotno Vipavsko dolino …
itak ovce – to je potrebno posneti, potem pa gor do odcepa za Sv. Pavla
(nazadnje obiskan 25. 2. 2012 – ko ves čas misliš, da je to Planina …
a je Planina kar velik in zanimiv kraj). Mimo Ovčjega vrha sledi spust
v GABERJE do podružnične cerkve Sv. Martina in naposled spust v Braniško
dolino. Najprej ob reki Branici navzdol. Desno kapelica in smerokaz za
Šmarje, levo ena ozka strma cesta … naprej naravnost. (tista ozka strma
pelje na Štanjel). Naprej ob Branici, 9:32 ČIPNJE, Lisjaki in Spodnja
Branica. Branik in smerokaz za Komen – torej na Komen. Vzpon na Tabor
– ob cesti je nekaj vohala veverica, 9:43 GRAD RIHEMBERK. Vožnja naprej
in desno smerokaz za Pedrovo, 2 km – ko imaš v spominu, da je od tam lep
razgled (nazadnje obiskan za 41. rojstni dan, 6. 6. 2015). Cerkev Sv.
Duha, mlad maček, cvetoč rožmarin, razgled in 10:14 – čas za malico, kruh
in mortadela. Še razgled na Grad Rihemberk od zgoraj in nadaljevanje poti
na DOLCE – tudi za koze se je potrebno ustaviti. In že sledi tabla za
občino Komen. 10:44 KOMEN, cerkev Sv. Jurija je bila zaprta, 10:52 GORJANSKO,
cerkev Sv. Andreja … ko mimoidoče vprašaš kako na Jamlje … levo v Italijo
in potem čez Doberdob. In res, levo v Italijo, smer Mavhinje. Kako že
Trst ni prava smer, Nabrežina je bila zadnjič (19. 1. 2026), pa naj po
Zgonik, saj je oddaljen samo 4 km. 11:11 ZGONIK, ogled cerkve Sv. Mihaela
– lepo, pa še vse imajo v Slovenščini. Prosek ne bo prava smer, avtocesta,
Venezia – to ja, avtocesta je najbolj zanesljiv smerokaz. Dol za Tržič
do Bistrice, cerkev Sv. Valentina je bila zaprta in naprej v naravni rezervat
IZLIV SOČE, ura pa je bila točni POLDNE – ravno pravi čas, dopoldne je
bila ob morju megla in se je ravno razkadila … Še pojest kar je ostalo,
potem pa se preobut v škornje in na pot. Do sem so bile vse slike z mobijem
… od tu naprej bo pa zmeda, saj sem imel za vratom še dva fotoaparata,
zagotovo ne bodo vse slike po vrsti. Ker je ob četrtkih rezervat zaprt
»vstop brezplačen, na lastno odgovornost« je te tudi prva opazovalnica
zaprta. Najprej do čebelarjev in vse do Marijonete – ptic skoraj ni bilo,
a v naravi je vedno lepo. Naprej proti Soči … šlo bi tudi v pohodnih čevljih,
a s škornji bolj na ziher stopiš v blato. Malo pred Sočo sta se na sončku
greli dve nestrupeni belouški … ena je bila debela vsaj tri centimetre
… in tudi če sta nestrupeni – na pol metra oddaljenosti je še vedno KAČA.
Tudi pri zadnji opazovalnici ni bilo ptic, saj so zaposleni rezali travo.
Še malo po nasipu v smeri Jadranskega morja … ob 13:36 pa nazaj. Manjša
belouška se je spet sončila … a je bila precej sramežljiva in se je hitro
skrila. Nazaj do Marijanete, del naprej pa so povsem očistili, brez trsja
… mogoče ptic ni zato, ker so kar intenzivno posegli v rezervat … pa vseeno
je bilo lepo in zanimivo. Še zaposlenim pokazat dva ogromna krvava madeža
– bodo šli pogledat, če se je morda poškodoval kakšen konj. DIVJE MAČKE
ni bilo … pa kdaj drugič, če ne bodo prej pujski, kot lani. Na glavno
cesto do krožišča, kjer se pojavi smerokaz S. Canziano – sem se prej z
župnikom na Planini hecal, da če zgrešim kakšno cesto, da lahko pridem
v Škocjan – za v planu nazaj grede. Naprej čez reko Sočo do Jadranskega
morja, 16:08 in v NARAVNI REZERVAT LAGUNSKA RIBOGOJNICA – in tisto najlepše
so bili plamenci. In ura je bila pet. Nazaj v smeri Tržiča – še v Škocjan.
17:22 ŠKOCJAN in nekdanja starokrščanska bazilika, sedaj cerkev Sv. oglejskih
mučencev Kancija, Kancijana, Kancilije. Cerkev je bila polna – duhovnik
za klaviaturo, igral in pel … ven in preparkirat avto na parkirišče, ena
ženska je rekla, da je adoracijo … in čeprav sem vedel, da se bo mama
jezila, kje hodim toliko časa, da jo skrbi; nazaj v cerkev – če so ti
stvari namenjene – jih je treba tako vzeti. Bilo je posebno doživetje,
in škoda bi bilo zamuditi … nekaj posnetkov je na facebooku. Celotna adoracija,
kot potem tudi sveta maša je bila ZA MIR. Tudi pridiga je morala biti
zanimiva, a če ne razumeš italijansko … je čisto vseeno kaj govori. Ob
18:43 do avta in čez Tržič na AC do Fernetičev in najprej proti domu.
Vmes je bilo par zastojev, saj imajo na naši AC oznako dva zožena pasova,
en za 2m in en širši … a je vse skupaj šlo le v en pas … in tovornjaki
in avtomobili – ni bilo dveh pasov, le en. In mestoma smo v koloni na
AC vozili 20 km/h. Ob 20:15 srečno doma – dan je bil čudovit; naslov izleta
pa upravičeno nosi ime: Sv. oglejski mučenci; več pa v sliki in posnetkih.
PLANINA,
7:18

