Ob DVAJSETI OBLETNICI
Trije PEVCI Mešanega pevskega zbora župnije Ljubljana Rakovnik
smo se odločili, dogovorili in šli skupaj na IZLET; jaz Mirko in dve
novi pevki,
sestri Lucija in Barbara.
Za prvič nekam, kjer je blizu in je lepo.
Odločitev: Sv. Peter, Vrh nad Želimljami; na dela prost dan, v ponedeljek,
31. oktobra 2005.
… in res, dopoldne sem ju prišel iskat na Rakovnik (sestri sta morali
poskrbeti za sendviče) in že smo se peljali po Dolenjski cesti, do Rudnika,
čez Lavrico do Škofljice in naprej po kočevski magistrali čez Pijavo Gorico
… navadno se pred Turjakom zjasni in se naredi čudovit dan. Sledi smerokaz
VRH in zavijemo levo čez »Gradišče« in gozdiček in že parkiramo na levi
strani … peš do cerkve Sv. Petra … MEGLA, cerkve se ne vidi. Trmast kot
sem – ne moreš povabit ljudi na izlet, potem pa megla. Nazaj do avta …
naprej čez Turjak do Rašice in Trubarjeve domačije, na Knej, po Mišji
dolini do Tomažinov, gor na Zgonče do Sv. Primoža in Felicijana – spet
MEGLA, cerkev se je videla šele ko si bil dva metra pred njo. Čez Lužarje
do Bloškega jezera, v Novo Vas, čez Bloško Polico in Lož ter Stari Trg
v Kozarišče do gradu Snežnik – MEGLA, čeprav okoli gradu je bilo najlepše.
Čez Leskovo dolino »po sami divjini« do lovskega dvorca Mašun, čez Koritnice
v Knežak, v Zagorje in naposled na Šilentabor – spet MEGLA, le cerkev
Sv. Martina je bila odprta. Vračali smo se v megli čez Parje, Pivko do
Postojne, potem pa po avtocesti proti domu. Do sendvičev nismo prišli,
se nihče ni upal predlagat. Fotoaparat je imela s seboj le Lucija, a ni
nič slikala. Tudi doma nista povedali, da sta šli sami z menoj – vedno
sta rekli, da gremo skupaj s pevskim zborom … od tistega prvega dne je
še vedno ostala MNOŽINA. Po prvem izletu, sem si 19. novembra omislil
prvi fotoaparat, kriva pa je Lucija, ker ni slikala v cerkvi Sv. Martina
na Šilentaboru – z mamo sva bila prej že velikokrat pri njej, a nikoli
ni bila odprta. Sledi pet izletov – sva šla z mamo gledat traso, kam bi
ju peljal. 18. decembra 2005 smo Sv. Petra, Vrh nad Želimljami ponovili,
tokrat ob lepem vremenu. Poleg pevskih vaj in petja pri mašah smo z druženjem
nadaljevali; ujeli smo se … izleti so se vrstili in 14. februarja 2006
je padla ideja in registrirana je bila nova domena www.NaIzletu.Si – nastala
je ta spletna stran. … skupaj smo bili skoraj vsak dan: sprehodi po Golovcu,
na PST-ju, skupaj smo kolesarili, kartali in nabirali gobe … do poletja
sem jima razkazal skoraj vse, kar sva si z mamo – po očetovi smrti, 1996
– ogledala sama. Med tem sva se tudi z Lucijo zbližala … med 3.– 5. november
2006 sva šla z Lucijo na pripravo na zakon. V nedeljo, 5. novembra 2006
popoldne, ko smo šli z Barbaro na Kozlove stene pa je sledil šok – Barbara
nama je servirala, da je bilo vse le zaradi Lucije … da je izleti nikoli
niso zanimali; to je bilo tudi zadnjič, da je šla kam z nama. Z Lucijo
sva z izleti nadaljevala … čez poletje vedno nekam v tujino, sicer pa
Slovenija po dolgem in počez. Tudi decembra 2022 je sledil šok – Lucija
je na enem od srečanj na zakonski terapiji, izjavila enako … da je bilo
vse le zaradi mene. Zadnjič, da je šla kam zraven je bilo 1. 1. 2023 na
Krkavče. Na pepelnično sredo, med tem, ko sem bil na pevskih vajah, 22.
2. 2023, se je odselila; 4. 5. 2023 sva se ločila. Pozneje mi je en od
pevcev pripomnil … pa v Nemčiji sta bila … Z Lucijo sva se imela lepo
in tisto, kar sva doživela skupaj nama bo ostalo za vedno. ... začenjalo
se je poleti 2018, ko je imela Lucija dolgotrajno bolniško in zadnja leta
sva se dejansko le še dušila. Ločitev je bila za oba najboljše, kar
sva naredila. Pa tudi sicer sta sestri tako zelo povezani, da ena brez
druge ne more … sestrska ljubezen je zmagala – je že prav tako, vse je
za nekaj dobro.
Ko nikoli ne veš, kaj te v življenju doleti.
30. junija 2023 me je po telefonu poklical naš zborovodja, mag. orglavec
D. J. in mi prepovedal petje v župnijskem pevskem zboru. Ker sem ga izzival,
sem dobil še pisno: »Zaradi tvojega zdravja in splošnega blagostanja v
zboru in ŽUPNIJI te prosim, da ne siliš s prisotnostjo tukaj. Začni nekje
drugje, znova«, v vednost je šlo tudi g. župniku, ki pa na to ni reagiral.
Šlo je za zborovsko organistko.
23. 12. 2023 sem dobil čudno povpraševanje. Za znanega skladatelja naj
bi notografiral 200 pesmi, za vse odkupil avtorske pravice, natisnil in
založil ob obletnici nekega pevskega zbora … okvirna vrednost 60.000 eur
… že od začetka sem vedel, da zadeva smrdi in da je podtaknjena. 30. 1.
2024 sem jim izdelal ponudbo … – storitev sama jih ni zanimala, le za
kaj bom odgovarjal. Še 21. 6. 2024, ko so napisali, da ne bom delal nič,
bi moral odgovarjati za rok, kdaj bo prišlo iz tiskarne.
Lani, 16. novembra 2024 me je po telefonu poklical eden od pevcev in med
drugim povedal: da če ne bom prenehal s pisanjem, me bo on spravil iz
župnije. In res po tistem sem dobil zanimiva naročila … doktorske, magistrske
in diplomske naloge za tisk in vezavo, a pri vsaki je bilo vedno kaj narobe,
če ne bi popravil bi reklamirali. V nadaljevanju so prihajale stranke,
ki sploh niso vedele kaj želijo, nekateri bi želeli kopijo osebne, nekateri,
da natisnem delovne vize za zaposlene, nekaterim potne liste, da bi v
celoti skopiral kakšen nov delovni zvezek ali učbenik … skratka vedno
nekaj, kar se po zakonu ne sme. Vsi podatki, kdaj je kaj bilo, za koga
je šlo, kdo mi je namestil sledenje na računalniku, so na POLICIJI. Tudi
najnovejša podtikanja – v krajinskem parku Tivoli, v Botaničnem vrtu,
na stopnišču zdravstvenega doma – ko se je snemal zvok mobija, pa tisti
četrtek zvečer, pa nedelja, ko je bil maraton – vse je na POLICIJI. Na
podtikanja sem trenutno bolj pozoren kot na vodomce.
Enkrat je nekdo izjavil: »ko se teorija ne obnese« … ko se teorija ne
obnese, takrat dobi vsak sam priložnost, da dokaže … in to priložnost
ste nekateri dodobra izkoristili … če še kdo ni prišel na vrsto – brez
skrbi … še je čas, da se izkaže.
… malo za vmes, vse je del življenja. Po ločitvi z izleti nadaljujem;
lani poleti sem sam bil na Gradiščanskem, letos se mi dopust finančno
ni izšel, a tudi Ljubljana je lepa … povsod je lepo, le zaznati je treba.
Dejansko se premalo zavedamo, kaj vse imamo okoli sebe.
Samo
TRI ŽELJE imam, da tisti vmesni del "pozabim":
PRVA: da zborovska
organistka dobi URADNI DOKUMENT, da je njeno mesto »trajno« na koru
za orglami
(zgoraj omenjene župnije) vsako nedeljo
ob 9:00, ob vseh slovesnostih, ob slovesnih ter zapovedanih praznikih
in vedno, ko poje MePZ (zgoraj omenjene župnije); dokument naj priskrbi
nekdanji
zborovodja, g. mag. orglavec, podpiše naj ga nadškof (to je pogoj,
da se bo g. mag. orglavec še naprej lahko ljubiteljsko in poklicno ukvarjal
z glasbo; to je tudi pogoj, da oba: g. mag. orglavca in g. župnika
ne prijavim VARUHU ČLOVEKOVIH PRAVIC)
DRUGA: da zborovska organistka
prevzame župnijske organiste in glasbeni odbor; posledično dobi mesto
v ŽPS – to bo koristno za župnijo in vzgojno
za vpletene – prvo leto proti plačilu; za to naj poskrbi nekdanji ravnatelj
(to je tudi pogoj, da nekdanji ravnatelj obdrži sedanjo funkcijo in
da ne pride do IP preiskave obeh ljubiteljskih spletnih strani za
obdobje
zadnjih pet let)
TRETJA: še pred Božičem 2025 želim prepevati nazaj v MePZ (zgoraj omenjene
župnije; ob sedanji zasedbi zbora) – to je pogoj, da vsega skupaj ne prijavim
na POLICIJO in gre z vsemi dokazi vred v medije in tiskane časopise.
Pri tem bom vztrajal!!! … če se bo s podtikanji nadaljevalo, ali se zgodi
karkoli, gre avtomatsko v medije …
Razumem, da so ljudje pokvarjeni, ne razumem pa, da se v kazniva dejanja
vpleta mlade in to v okolju, kjer je prednostno delo z mladimi.
DVAJSET LET, petek 31. oktober 2025: »po poti PRVEGA izleta«
Budilko
nastavit ob 5:10 in najprej k šesti sveti maši, samo pet nas je bilo.
Še do Lurške in domov k mami na kavo … Mamo vprašat, če gre zraven …
pravi, da ne ve še … in čez čas: grem.
Od doma sva se odpravila ob 7:40, najprej na bencinsko črpalko in naprej
po Dolenjski cesti do Rudnika, čez Lavrico in Škofljico ter desno po kočevski
magistrali čez Pijavo Gorico. Kmalu se pojavi smerokaz Vrh, kjer zavijeva
levo, čez Gradišče in gozdiček in že parkiram avto ob 8:06 … mama pravi,
da bo kar počakala in brala časopis. Peš čez VRH NAD ŽELIMLJAMI – po cesti,
po travi bi premočilo – do cerkve Sv. Petra in nazaj do avta ob 8:55.
Nadaljujeva na glavno cesto čez Turjak do Rašice – do TRUBARJEVE DOMAČIJE
(9:06–9:17). Naprej čez Knej in desno po MIŠJI DOLINI, v Tomažinih desno
in gor na ZGONČE, ter peš do cerkve Sv. Primoža in Felicijana (9:34–10:01).
Čez Bane in Naredi na LUŽARJE do cerkve Sv. Ožbalta in Marije Snežna;
cerkev je bila odprta, še do kapelice in kala (10:10–10:35), že sva na
glavni cesti, ko mama v Zakraju zagleda lisico. Naprej, v Krampljah levo,
čez polje do Bloščice in do BLOŠKEGA JEZERA (10:43–10:56) v VOLČJE do
Sv. Volbenka. Čez Novo Vas in desno do Bloške Police, naprej v LOŽ, gor
do cerkve Sv. Petra in Pavla, v STARI TRG do Sv. Jurija in naprej do Sv.
Jakoba v PUDOB in do Velikega Obrha. Naprej čez Kozarišče in čez Mali
Obrh do GRADU SNEŽNIK (11:37–12:18), najprej malica, potem okoli gradu.
Pot nadaljujeva čez LESKOVO DOLINO na MAŠUN do lovskega dvorca (12:53–13:06).
Čez Planino se z vmesnimi postanki spustiva v KORITNICE, cerkev Sv. Antona
je bila zaprta, v BAČ do Sv. Ane. V KNEŽAK do pokopališče cerkve Sv. Barbare
in župnijske Marije vnebovzete (13:38–13:55). Desno na glavno cesto in
v Zagorje, gor levo na ŠILENTABOR v cerkev Sv. Martina – bila je odprta,
polna ljudi, tik pred sveto mašo (14:04–14:21), še na drugo stran do stolpa.
Dol v ZAGORJE, 14:25 do cerkve Sv. Helene. Potem pa čez Drskovče in Parje
v Pivko, čez Petelinje, Selce, Prestranek, Matenjo vas v RAKITNIK, do
cerkve Sv. Marijine zaroke ter na drugo stran do izvirov STRŽENa. Nadaljujeva
in ven prideva pri Sv. Antonu v STARI VASI, 15:08 … ker sva bila že sredi
Postojne nadaljujeva po stari cesti do Planine s postankom nad PLANINSKIM
POLJEM, 15:32, potem pa čez Logatec do Vrhnike in po AC proti domu. Domov
se srečno vrneva ob 16:18 – za nama pa je čudovit dan, več pa v sliki
in video posnetkih. Dejansko sva šla po poti PRVEGA IZLETA, le ogledala
sva si precej več, pa tudi kaj novega.
Rakovnik,
cerkev Marije Pomočnice, ob 5:49

