Po kosilu se popoldne odpravimo na pobožnost križevega pota – v naravi. Tokrat si izberemo Magdalensko goro … v oznanilih je pisalo, da je križev pot vsako nedeljo v postu, ko ne dežuje. Bolj po naključju pred odhodom od doma preverimo vremensko napoved … in kazalo je, da na so na posameznih delih Slovenije manjše ploha … Dan je bil lep in ob 14:14 se odpravimo na pot; ob Dolenjski železnici, levo na Galjevico in desno na Dolenjsko cesto, po kateri nadaljujemo do Rudnika, kjer se vključimo na dolenjsko AC. Že pri Debelem hribu so se pričele pojavljati kaplje dežja. AC zapustimo pri izvozu Šmarje Sap, nadaljujemo čez Šmarje in kmalu za cerkvijo zavijemo levo čez AC. Čez Farovški hrib in Podgorico pri Šmarju kmalu prispemo do parkirišča za Magdalensko goro. Ob 14:40 si že ogledujemo informacijske table o Arheološki poti in o KRALJICI ŽELEZNE DOBE. Ob tem ogovorimo domačinko, jo povprašamo, če križev pot bo, glede na vreme. In njen odgovor je bil, da imajo zaradi tunelov ves čas sušo – da dežja pri njih sploh ni več … da zagotovo dežja ne bo. Pot nadaljujemo do pričetka – do prve postaje križevega pota, kjer se prično zbirati domačini iz okoliških krajev in vasi. Še pred pričetkom pa je pričelo rahlo deževati. In potem tisto najlepše … zbiranje sta pozdravili dve ogromni jati sivih žerjavov, ki sta preleteli križeve postaje. Ob 15:00 se prične pobožnost križevega pota v naravi … z dežniki, kapucami … deževalo je do 11.-te postaje. Potem je dež ponehal in nastal je čudovit dan. Zaključek je bil v cerkvi Sv. Magdalene, katero si po pobožnosti tudi detajlno ogledamo. Po drugi poti se spustimo do avta. Postanek za lep razgled na ZGORNJI SLIVNICI, kjer nas pričaka en lepotec – maček. In že smo pri cerkvi Sv. Nikolaja na MALEM LIPOGLAVU. Pot nadaljujemo in pri gasilskem domu dva sprehajalca povprašamo, če je na Velikem Lipoglavu tudi cerkev / kapela ali pa vsaj lep razgled … ah … ko so vsi mahnjeni na te »NAVIGATORJE«, in ti nihče ne zna več povedati kakšne koristne informacije. Nadaljujemo na VELIKI LIPOGLAV, od koder je čudovit razgled na Sv. Nikolaja na Malem Lipoglavu, na drugi strani v smeri Vač pa je območje preletela velika jata sivih žerjavov. In kot pravijo »domačini« je lep razgled v Repčah … pa naj bodo Repče … Nazaj čez Mali Lipoglav in desno na Repče … razgled je le iz ceste, pa tudi nič posebnega. Sledi spust čez Brezje pri Lipoglavu. Čez Brezniški potok in levo gor na ŠENTPAVEL … tako blizu doma, a čisto nepoznan konec. Ob 17:00 si že ogledujemo »kulturni spomenik« cerkvico, nad katero oboku je letnica 1305 ... Mimo pride sprehajalka s psom … in sledi vprašanje kam se pride naprej … a z avto nikamor … peš na Molnik … po isti cesti bo treba nazaj, od koder ste prišli … a tudi ona ne ve, kje je Magdalenska gora … ja z NAVIGATORJEM … ja če ga pa nimaš … za skrajno silo je v avtu vedno Atlas Slovenije. Ampak kadar je na voljo kakšen »človek« da vprašaš, izbereš to možnost. Pot nadaljujemo nazaj na glavno cesto in naprej. Prispemo v LIPOGLAV, kjer si ob cesti ogledujemo lepo kapelico … in naenkrat nad nami ogromna jata sivih žerjavov. Nadaljujemo najprej čez Sadinjo Vas in pred nami se pojavi ogromna cerkev – piše, da je SOSTRO … cesta naprej je bila zaprta. Vračamo se po Litijski, potem pa na AC in pod predorom Golovec na našo stran. Okoli 17:40 prispemo domov. Za nami pa je čudovit dan … in že samo zaradi žerjavov, se je splačalo.

MAGDALENSKA GORA - na parkirišču

 

15:00 pričetek pobožnosti križevega pota

še prej pa jata sivih žerjavov

ogled cerkve Sv. Magdalene

ZGORNJA SLIVNICA

MALI LIPOGLAV in cerkev Sv. Nikolaja

VELIKI LIPOGLAV

ŠENTPAVEL

PODLIPOGLAV

in pa sivi žerjavi

SOSTRO, cerkev Sv. Lenarta


potem pa proti domu.