Želja MANGRT se je pojavila že nekaj časa nazaj … tudi DUNJSKA DOLINA, ampak prejšnji teden so bila za vsak dan popoldne napovedane plohe in nevihte … in ko ne veš, ali bo to že ob treh … Čez vikend je preveč prometa. Ponedeljek – pravi dan; na pot se odpravimo že zgodaj, saj je na cesti za na Mangrt zapornica, ki šteje – 90 avtomobilov je lahko hkrati gor … potem ne spusti nobenega več. Budilka ob 4:50, in potem ko kar mečkaš. Na pot se odpravimo ob 5:45, ob Dolenjski železnici, desno na Peruzzijevo in na AC. Ob 6:20 že opazujemo čudovite meglice s sončkom obsijane v Žejah, in kmalu zapustimo AC. DOVJE, 6:47 – prvi postanek pri Jakobu Aljažu s pogledom na Triglav. Pot nadaljujemo naprej čez Kranjsko Goro in Rateče v Italijo – Trbiž, v smeri Predela. Mimo Rabeljskega jezera zavijemo levo – smer Slovenija, na 1156 m visokem prelazu Predel prispemo nazaj v Domovino. Cesta se prične spuščati in še pred Strmcem na Predelu zavijemo levo na najvišjo cesto v Sloveniji – MANGRTSKO CESTO. Spodaj je bilo označeno, da je FREE … cesta se prične vzpenjati in odpirati se prično čudoviti razgledi. Ob 7:41 plačilo ekološke takse 10 EUR, in zapornica se odpre. S kakšnim vmesnim postankom za par fotografij ob 8:00 parkiramo. Najprej se odpravimo na desno – na 1992 m visok MALI VRH, bilo je čudovito, polno planik, pa razgled na Log pod Mangrtom … spodaj so se pripravljali zmajarji. Del poti nadaljujemo po cesti, pod Rdečo skalo in Vrhom Jarečice, ko mimo pride cela čreda ovac. Potem pa mimo Rdeče glave po pešpoti na vrh sedla, ki je tudi meja med Slovenijo in Italijo, Bovcem – Triglavskim narodnim parkom in med Vidmom ter Trbižem. Malo v Sloveniji, malo v Italiji. Najvišja točka dneva je TRAVNIK 2201 m – v hribe (in tudi povsod drugod) je potrebno ODGOVORNO … kolikor veš, da zmoreš in se še počutiš varno. Obe poti za na Mangrt imata zajle … s fotoaparatom za vratom, mobijem v roki in z nizkimi čevlji naprej ne gre. Še obdelat razgledne točke – pogledi so bili veličastni: Belopeška jezera, Dobrač, Veliki Klek, Svete Višarje, Dolomiti … Dol grede še v kočo po kartice, a niso imeli znamk. Dol do avta … je gor prišel ravno podaljšan kombi Poljakov in niso vedeli kam bi ga »vtaknili« Po štirih urah Mangrta – ob 12:00 hitro v avto in Poljakom sprostiti parkirno mesto … kot nalašč je bil za njihov kombi. Med spustom je bilo kar nekaj postankom … ko te narava kar prevzame. Ob 12:14 še postanek spodaj na mostu ob Mangrtskem potoku, in že se vzpenjamo nazaj na prelaz Predel, 1156 m – nazaj v Italijo. Dol grede še kakšna fotografija z vrha na Rabeljsko jezero, na križišču pa pot nadaljujemo levo po Rabeljski dolini čez Nevejski preval Na Žlebeh, 1195 m. Na prelazu se tudi ustavimo ter vprašamo za pot do želenega slapu. Spustimo se v Reklansko dolino; potok Reklanica s pritoki ponuja 13 čudovitih slapov. Čeprav mogoče pri +37 ravno ni pravi čas, da bi pričakoval, da bodo bili slapovi »z veliko vode« v vsej svoji veličini. 13:00, parkiramo ob cesti, nadaljujemo ob Reklanici in se vzpnemo do izvira Fontanon di Goriuda na višini 910 m. Naprej v PIANI DI SOTTA, ob 13:56 se zaustavimo v SALETU, pri cerkvi obiskanja Device Marije, cerkev je bila zaprta, se pa ustavimo tudi na pokopališču, pogledat, če je kaj slovenskih imen. Sledi slap Repepeit ob 14:07, cerkev Sv. Florijana, ob 14:12, nekje vmes in že pod AC Trbiž–Videm prispemo v REKLANICO, 14:18 – cerkev Sv. Pavla je bila sicer zaprta, a je bila zanimiva, tudi pokopališče; in nekaj zgodovine vasi. Čez most prečkamo reko Belo in ob njej nadaljujemo navzgor. Na drugi strani ceste, reke in AC zagledamo eno cerkev – je imela odprta vrata – a vsega se žal ne da, kaj je treba pustiti še za prihodnjič. Ob 14:35 prispemo v DUNJO, najprej si ogledamo cerkev Sv. Leonarda, potem se v eni hiši zraven pozanimamo o Dunjski dolini … in sledi DUNJSKA DOLINA. 18 km dolga cesta z osupljivimi pogledi se konča na parkirišču s 1400 m. Sledi prijetna hoja do točke Rifugio Grego s čudoviti razgledi na Montaž, Krniško glavico, Planino Zajzera, zadaj precej daleč pa Mangrt in Svete Višarje … Dol grede naredimo še nekaj fotografij, se ustavimo pri kapelici … Po Dunjski dolini vodi tudi pot miru; zato si nazaj grede v Dunji ogledamo še muzej posvečen največji vojni, ki je potekala prav na tem ozemlju. Tudi v Dunji niso imeli znamk, tako da s karticami spet ni bilo nič. Ob 17:34 pot nadaljujemo ob reki Beli navzgor in ob 17:47 prispemo v TABLJO, seveda najprej v cerkev – ravno je pričelo zvoniti. Cerkev je čudovita, posvečena Mariji vnebovzeti. Na ogromnem vozu so imeli čudovito Mariji … »mežnarja« vprašamo … per procesijo … Si ... (to je tako, če italijansko ne znaš niti besedice) … Glavni oltar Marije vnebovzete, je bil tako čudovit, da ga kar težko prenehaš fotografirati. Mežnar je med tem prižgal sveče … v cerkvi sta bila le še dva vernika … V tako čudoviti cerkvi nimaš biti vsak dan priložnosti, da si pri sveti maši, in če k sveti maši, kar padeš – zagotovo ti je tako namenjeno. Do pričetka je prišlo še ene pet ljudi. Za mežnarja se je izkazalo, da je župnik, zraven pa je bil še en tuj duhovnik, saj mu je ta vmes povedal ime škofa. Pred sklepnim blagoslovom so zapeli še eno Marijo pesem. Čudovito in nepozabno doživetje. Še pod progo do cerkve Sv. Janeza Krstnika, pošta je bila že zaprta, pa tudi vprašanje če je ob ponedeljkih odprta. Še pogledat v trafiko … imajo kartice in znamke. Vsaj v Logatec se spodobi pisat … Planik niso imeli, so imeli pa čudovite z oltarjem Marije vnebovzete (pravšnje za 15. avgust – Veliki šmaren) … Tudi sveta maša je bila po tem namenu, prav tako Dunjska dolina, čeprav z avtom in ne električnim kolesom … Za današnji dan smo načrtovali le pot do Mangrta, vse ostalo je … in ko tudi ne veš, kje domov. Do Trbiža je bilo še 30 km – 18:48, dan je še lep – nadaljujemo na 13 km oddaljen prelaz MOKRINE, na višini 1530 m, najprej do kapelice, potem pa še okoli jezera – kako se je v 11 letih vse spremenilo – nekoč čudovito naravno okolje so povsem pozidali s hoteli in počitniškimi hišami. Še čudoviti razgledi na Karnijske alpe: Krniške skale, Konjski Špik in Veliki Koritnik … dol proti Avstriji pa se je kar oblačilo … Dol grede se ob 19:45 ustavimo še v naravnem rezervatu BODENSKO JEZERO, potem v ZILJSKO DOLINO; ves čas s čudovitim pogledom na Dobrač. Ob 20:00 ob Zilji prispemo v Šmohor, naprej ob Zilji v Podklošter, kjer se cesta odcepi proti Trbižu, nadaljujemo po Ziljski dolini proti Beljaku, ob 20:34 pa se v Ločilu končno pojavi smerokaz za prelaz KORENSKO SEDLO 1072 m … je zanimivo prav ta cesta s tremi vzponi po 18 % je bila v celotnem dnevu »gorski prelazov in cesta« najbolj strma. Dol proti Podkornu je že povsem položna. Če Kranjsko Goro in pred AC še postanek pri Jakobu Aljažu – 21:09 s pogledom na Luno – Triglav je prekrivala meglica. Na AC … in ko na poti nazaj spremljaš okolico, kje bi bil primeren kotiček za opazovanje utrinkov. Na Šmarjetni gori gor je osvetljeno, in tudi manjši kraji so že povsem svetlobno onesnaženi … saj imajo javno razsvetljavo, čez cel kraj vse do cerkve … potem pa je še kakšna posamezna hiša razsvetljena. Ura je bila že pozna, luna je močno svetila … en utrinek se je pojavil v Gameljnah … domov srečno prispemo ob 22:05 – za nami pa je čudovit dan.

DOVJE in pogled na TRIGLAV, 6:47

Najvišja cesta v Sloveniji: CESTA NA MANGRT

na parkiršču, 8:00

vse fotografije niso usklajene (saj MOBI nekatere fotografije zamakne tudi do pol ure) - po mobiju po abecedi, s fotoaparatom pa približno vmes

Mali vrh, 1992 m

meja med Bovcem "Triglavski narodni park" ter Vidmom in Trbižem: pogled na Belopeški jezeri in Mangrt

pogled na VELIKI KLEK, 3798 m

TRAVNIK, 2201 m

ko te lahko ovca ubije: ena je sprožila ogromno skalo, ki se je kotalila v dolino

Veliki Klek in Dobrač

je zanimivo - planike so - a se izogibajo glavnim, obljudenim potem

skupaj v senci med ovcami

zanimiva gosenica, več v posnetku

nazaj pri avtu, 12:00

spust v dolino

Mangrtski potok in plaz Stovžje

pogled na Rabeljsko jezero

Potok Rekljanica

Slap, izvir Fontanon di Goriuda

Piani di Soto

SALETO

pri slapu Repepeit

ko bi se šel kar namočit v vodo

cerkev Sv. Florijana

REKLANICA, cerkv Sv. Pavla

DUNJA

cerkev Sv. Leonarda

DUNJSKA DOLINA

je pa na parkirišču kampiral tudi en Slovenec (KR)

pogled na Montaž

Svete Višraje

in Mangrt

med vožnjo navzdol

spominska kapelica

DUNJA

ogled muzeja

TABLJA

čudovita cerkev Marije vnebovzete

pri sveti maši

cerkev Sv. Janeza Krstnika

MOKRINE

kapelica na meji med Italijo in Avstrijo

ko neokrnjeno naravo zamenjajo hoteli

okoli jezera

še malo Avstrije

naravni rezervat BODENSKO JEZERO

ZILJSKA DOLINA

DOVJE, 21:09; luna; Triglav pa je zakrit

 

potem pa proti domu.