Ideja
za tokratni izlet se je pojavila v torek popoldne s sprehodom po Ljubljani
… vsi ti turisti, ki se sprehajajo po prestolnici, pa različni jeziki:
… želja nekam v tujino … kam – dnevi so še vedno kratki in za en dan
v Nemčijo je vseeno premalo časa, Avstrija je bila že zadnjič s postnimi
prti, pa tako ali tako je potrebna vinjeta … V sredo zvečer malo prebrskamo
po kartah … Italija, od 27. 4. 2022 neizpolnjena želja – malo daleč
180 km in dve uri vožnje. Pa naj bo 150 km oddaljen Marano in morski
konjički, nazadnje obiskan 12. 12. 2015. Ko si prvič v nekem kraju,
si običajno pogledaš cerkev in vse skupaj le povohaš (npr. v Kranju
si je treba pogledat še rove in se sprehodit po kanjonu reke Kokre)
… v tujini pa je prav tako, vedno ostane še kaj za prihodnjič. Za pot
uporabimo 25 let staro avtokarto (ko smo bili prvič v Gradežu) Furlanije,
koliko cest je med tem že novih. Po karti si označimo, kaj bi si ogledali,
malo si pomagamo s slikami krajev na googlu, a ta žal pogosto ni zanesljiv
(npr. iščeš grad Linderhof, pa ti pokaže sliko Neuscwangau … isti lastnik,
a 50 km razdalje). Po slikah je zelo lepa Eraclea in pa Eraclea Mare,
Laguna del mort. Vsaj okviren plan je do 22:30 zvečer narejen in tudi
6 sendvičev za prehrano.
Četrtek, 4. 4. 2024, budilko si nastavimo ob 5:00, a se zbudimo že prej.
Ko vse pripravimo, ob 6:05 odidemo na pot. Najprej na bencinsko črpalko
dotočit za 54 EUR. Bencin na AC je dražji, v Italiji pa še bolj … in ko
nikoli ne veš kaj te piči in kaj si še ogledaš. Ob 6:13 nadaljujemo na
Peruzzijevo in naprej po primorski AC. Za pot proti Benetkam je boljša
izbira Vipavska hitra cesta, je bližja, manj prometna, pa tudi navzdol
avto praktično nima porabe, saj se pot ves čas spušča. (Od Razdrtega pa
vse do Vilježa se je števec za gorivo premaknil le za 1 km). Opis, ki
ga berete je nastal s pomočjo: časovno po času nastanka fotografije, natančen
opis poti pa mapy.cz. Za samo vožnjo res ni potrebe po navigatorju, se
da z gledanjem smerokazov, znajti samo z avtokarto, da pa veš, kje si
bil, kje natančno si kje-kam zavil in kaj si si ogledal, pa je potrebna
uporaba spleta (ali pa detajlni zemljevid vsakega kraja posebej).
Brezplačno italijansko AC zapustimo v kraju VILJEŽ (do cilja, bi šlo tudi
po AC, a je vožnje po km in tudi časovno več, pa še plačati bi bilo potrebno
– pa tako ali tako, na AC si ni kaj ogledati, če pa se vozič po podeželju,
pa je vedno kaj zanimivega. Prvi postanek 7:26, ob cesti SR351 ob eni
njivi za WC s pogledom – odsev logotipa od Ikee v luži na polju. Nadaljujemo
po SR351 mimo Ruda, Červinjan (oba smo si ogledali letos, 4. 1. 2024)
– nadaljujemo po SS14 in že smo v TORVISCOSA Tor di Zuin (povsod je lepo
dvojezično: italijansko in furlansko). – zanimivo »idealno« mestece –
vse v istem slogu z rdečo opeko zgrajeno industrijsko mesto. (7:50–8:11),
cerkev Marije vnebovzete je bila žal zaprta; delujoče tovarne pa si tudi
ne moreš kar ogledati. Nadaljujemo po SS14 v SAN GIORGIO MARTIRE, kjer
si med 8:20–8:30 ogledamo cerkev Sv. Gregorja … sicer je ena ženska v
cerkvi nekaj govorila, verjetno da bo kmalu sveta maša, a kaj ko ne razumeš
niti besedice italijansko – lahko bi rekla karkoli, če ne veš kaj govori.
Od tu zavijemo po SP80 v smeri Nogara … »po googlu naj bi bil nekje en
lep park ob vodi … pride na vrsto kdaj drugič« … marsikaj si bo treba
še kdaj ogledati. In že smo po SP3 v CARLINO, 8:40–8:44 cerkev Sv. Tomaža
je krasna (detajlno je poslikana 12. 12. 2015) – tokrat pa je bila v njej
sveta maša – prošnje, slikanje se ne spodobi. Po SP3 8:54–9:29 prispemo
v MARANO LAGUNARE, najprej v cerkev Sv. Martina … tik pred pričetkom svete
maše … in potem ti ven iz cerkve prileti ena ženska, ki pravi da je za
fotografirati lepša picoli chiesa z Madona belisimi in že razlaga kako
se pride do tja. Najprej nadaljujemo do mestnega stolpa, potem pa iskat
tisti pikoli cerkvico Marije Device Zdravja … očitno gre za romarsko cerkev,
polno zahvalnih slik. Nadaljujemo naprej v rezervat … a očitno spregledamo
smerokaz. Po Via San Vito prispemo do konca kraja … še dobro da včasih
kaj zgrešiš … Tu je bilo čudovito, na eni strani morje, na drugi strani
plamenci in mlakarice ter race žličarice … in seveda pravi čas za poklicat
domov, da smo varno prispeli in čas za malico. Nazaj in levo, 9:37, po
plačilu vstopnine 3,5 EUR: NARAVNI REZERVAT VALLE CANAL NOVO, sicer ptic
tokrat res ni bilo (nekaj mlakaric in labod grbec, nekaj gosi, ena mala
bela čaplja, duplinske kozarke, kakšna plašna zelenonoga tukalica, mogoče
je čez letela ena rjava čaplja, polojniki, veliki kormorani) … to za tak
rezervat ni nič, bolj kot to pa so bili morski konjički … in ne kar tako
… v času parjenja. Nastalo je precej video posnetkov, ko bi jih kar gledal
in gledal. (in nekaj fotografij je narejenih tudi ven iz videoposnetkov).
Z ogledom rezervata zaključimo ob 11:15. Del poti se vračamo po SP3, potem
pa levo na SP124 s postankom ob cerkvici Sv. Dominika v CASINO, 11:23–11:24.
In čez San Gervasio levo na SP70 v MUZZANA DEL TURGNANO, 11:32–11:43,
cerkev Sv. Vitala. Spet na glavni SS14, 11:52–12:00 PALAZZOLO DELLO STELLA
in cerkev Sv. Štefana, sprehodimo pa se tudi do reke Stele in zanimivega
mostu. Ko pozabiš da je v Italiji med poldnevom in … vse zaprto. LATISANA
12:15–12:19 in zaprta stolnica Sv. Janeza Krstnika in reka Taglimente.
Tu je bilo treba gledati smer San Michaele al Tagliamente (no ja k sreči
je bil napis Bibione) … samo en most čez reko je … na eni strani dol se
pride v Lignano, na drugi pa v Bibione. Torej naprej po SS14 in levo dol
na SR74, desno na SP42 v Lugugnana in smer Brussa (oz. Strada Brussa)
… ko nikjer ne piše, da greš v pravo smer … čez most prek Canale Cavanella
in že se je pojavila ogromna tabla NARAVNI REZERVAT STARA DOLINA "VALLE
VECCHIA". Parkiramo na levi strani na označenem parkirišču pred »Visit
centrom« 12:44–15:46 … da se ti uresniči želja od 27. 12. 2022 – ogledati
si rezervat iz te strani, na pa samo od dela ob morju. Tokrat očitno ni
bil dan za ptice: gosi z mladiči, mlakarice, liske, labod grbec, kamaraški
konji z mladiči, sivke in seveda tisto najlepše kar je tukaj tatarske
žvižgavke in kakšen čopasti ponirek. Do 14:24 obdelamo »celinski« del,
potem pa se kar čez gozdiček odpravimo proti morju … a kaj ko so vmes
ogromni kanali polni vode … 14:32 – Jadransko morje, široka plaža iz mivke,
polno školjk … uživanje se prične. Potem pa čez spodnje parkirišče in
ob cesti nazaj do avta, kamor po treh urah prijetnega sprehoda prispemo
ob 15:46. Nazaj grede se ustavimo v BRUSSA, pri zaprti cerkvi Sv. Antona
15:51–15:52 in seveda v LUGUGNANA (cerkev ogledana 27. 4. 2022) – tokrat
je bila zaprta. Nadaljujemo po SP42 ter se ustavimo v SINDICALE, kjer
si ogledamo cerkev (tudi to smo si ogledali že leta 2022, a ko pozabiš
kje si že bil in kaj videl). Škoda bi bilo izpustiti čudovit pogled na
cerkev v Caorle (27. 4. 2022, 10. 4. 2010, 14. 2. 2009). Nadaljujemo levo
po SP59 čez Ottava Presa in že smo v CAORLE … problem je bil le parkiranje,
najprej panoramska vožnja, vse zasedeno. Naposled parkiramo v drugem nadstropju
(pod zemljo) v zelo ozki garažni hiši občinske stavbe. In ko te skrbi,
kako boš plačal, ko ne dobiš nobenega listka. 16:46–17:08 hitro ob morju
do zaodrane cerkvice Marije Kraljice Angelske … tudi notri so bili odri,
sledi ogled zanimivega pokopališča, potem pa še v stolnico Sv. Štefana.
Pri plačilu parkirnine je pomagal en gospod. V blagajno je bilo treba
vnesti le registrsko tablico LJSS… in avtomatsko se je izpisal čas in
0,50 EUR. Pot nadaljujemo po SP54 mimo Porto Sante Margherita, Duna Verde
in Ercalea Mare, kar je bil tudi naslednji cilj … a tu ni nič le prestižna
obmorska letovišča. Eraclea Mare bo treba še raziskati … so ravno na novo
asfaltirali krožišča in na nobenem ni bilo nobene oznake kam cesta pelje.
Laguno del Mort bo treba še poiskati – tokrat se le peljemo mimo. Po SP90
prispemo v ERACLEA 17:37–17:50, tu si ogledamo cerkev … cerkev je bila
čudovita, le štiri ženske so se v njej zelo glasno pogovarjale … pred
odhodom so pričele moliti rožni venec … en domačin pa nam razloži, da
razen cerkve tu ni kaj videti (tudi to bo potrebno še raziskati). Če v
google vpišeš Eraclea se prikažejo čudoviti motivi (To je enako, kot po
kakšnem turističnem katalogu gledaš Salzburg, na fotografiji pa je 70
km oddaljen Hallstät) Po SP52 nadaljujemo (se odločimo da bomo šli na
AC čez San Dona di Piave) 18:14–18:47 SAN DONA DI PIAVE, ko parkiramo
za 1,3 EUR nadaljujemo do mogočne cerkve Marije Pomočnice, ravno na pričetek
svete maše … no, če je priložnost – ostanemo do konca svete maše, potem
pa si cerkev še detajlno ogledamo. Pa tudi zanimiv mozaik, delo slovenskega
umetnika, najbolj zanimive so bile covid-maske, kar pomeni da gre za novejše
delo. Ker je bilo zunaj še svetlo se odločimo, da kar bo dneva, pot nadaljujemo
po lokalnih cestah. Iščoč smer za Trst prečkamo reko Piavo in pojavi se
lepa cerkev Sv. Donata v MUSILE DI PIAVE 18:52–18:57 … ja odprta je bila,
a je bila v njej sveta maša. Čudne oznake za Trst, pot pelje nazaj čez
isti most, in kmalu smo na že znani SS14; CALVECCHIA in zaprta cerkev
19:12–19:18, a čas za WC, sončni zahod in še zadnji sendvič … pa pogledat
na karto, kje smo in kam naprej ter kje se pride na AC. Za konec še CEGGIA
in cerkev Sv. Vitala 19:27–19:33, potem pa se je pričelo mračiti … (do
San Stino di Livenza je še daleč), na AC se odpravimo pri Cessalto … smer
Trst. Kmalu so se pričela pojavljati opozorila LAVORI … kljub delom je
promet tekel tekoče, na desni sicer kolona tovornjakov, a pozneje je postala
cesta tro-pasovna. Ko ne računaš, da moraš biti spet pozoren na oznake
… Treviso ali Trst … in potem v nadaljevanju Gorica. Po plačilu 6,3 EUR
nadaljujemo do Gorice in naprej po Vipavski hitri cesti. Domov srečno
prispemo ob 21:35, za nami pa je čudovit dan … pa saj posnetki povedo
svoje.
VILJEŽ,
postanek ob poti

