Že nekaj časa se odločamo, kdaj bi šli spet na Izliv Soče. Četrtek je pravi dan, saj je rezervat zaprt – oz. brezplačen. Pa ne gre za 5 EUR – zaprta je tudi najlepša, prva opazovalnica – gre zato, da ni toliko ljudi in ti ni treba čakati do 9:00, ko se rezervat odpre. Budilko se nastavimo ob 5:00, čeprav se brez nje zbudimo že ob 4:53. In potem, ko kar nekaj mečkaš … od doma se odpravimo okoli 6:05, še na Dolenjsko cesto na bencinsko črpalko, in ura je bila 6:20, ko se odpravimo na pot. Po Peruzzijevi in naprej po primorski AC. Glede na zgodnjo uro je bilo kar precej prometa … in ko večina vozi po prehitevalnem pasu 100 km/h, pri čemer je vozni pas prazen. Čez mejni prehod Fernetiči, ter naprej po italijanski AC, ki jo po natanko eni uri vožnje zapustimo pri izvozu za Gorico / Tržič. Nadaljujemo v Tržič, v smeri Gradeža, in kmalu v krožišču zavijemo v PANCAN – ob 7:33 smo že v naravnem rezervatu Cavana pri Tržiču … na sprehajalni panoramski poti ob rezervatu, na eni strani in Jadranskem morju na drugi strani. V morju je bilo že kar nekaj kopalcev – sprehajalcev, ki so nabirali čudovite školjke. Sprehodimo se do zadnjič na novo nasute plaže, a je morje pesek pobralo, tako da je bila mivka in zanimiva morska bitja. Na tem delu se zadržimo kar dobro ura, potem pa vmesnim postankom nadaljujemo v NARAVNI REZERVAT IZLIV SOČE – natanko ob 9:00 pridemo v rezervat. Prva opazovalnica je bila tako ali tako zaprta, a nekaj se le vidi … pri čebelarjih … teh ni več na standardnem mestu, so pa bili kamaraški konji, tokrat z naraščajem – mladičem. Se pa najprej odpravimo na Majoreto – največjo opazovalnico, ki je del tudi pod vodo. Na njej ostanemo do 10:30, poskusimo pa tudi Raynox DCR 2020, nastavek ki objektiv poveča 2.2 x … v živo je izgledalo krasno, slike pa niso tako zelo kvalitetne … je bil pa zato užitek slikanja večji … zato je tudi fotografij temu primerno več … dva sveta ibisa, en plamenec … in potem, najprej na Majoreto je bila PRAVA IZBIRA, ob 10:10 je mimo opazovalnice, kjer so sedaj čebelarji in v smeri kormoranov pritekla ogromna DIVJA SVINJA, za njo pa dva miniaturna pujska, ki pa nista bila pomembna … le velikost svinje 4x večje od človeka nas je zanimala – gre zato, da smo se 5 ur sprehajali po njenem življenjskem – naravnem okolju, potem da jo lahko kjer koli srečaš od blizu in z mladiči je gotovo nevarna. Ob 10:41 prispemo do opazovalnice s čebelarji … tam kjer je bila prej svinja. Čebelarjev ni bilo toliko – so, a so zelo daleč, nadaljujemo na naslednjo, kjer pa sta bila še dva sveta ibisa. Pot še nekaj časa nadaljujemo po zaraščenem – do drevesa – do 11:41, a je ta del precej zaraščen, in človeška logika je povsem drugačna od plazilčeve. Kuščarji in kače so tudi zgoraj na vejah v grmovju, in kljub močnim pohodnim hlačam in čevljem – te so nujne za to okolje, nikoli ne veš kaj boš srečal, in od kje bo prilezlo. Potem se vračamo. Kmalu na naši levi, v smeri Soče opazujemo srno, malo za tem pa se pred nami na poti pojavi … 4 nožni sesalec, bil je malo svetlejši kot srna, in je imel okoli pol metra dolg rep – sva bila pa en drugega presenečena, in se nisva pričakovala. Lahko bi bila tudi lisica v »neknjižni pozi«, srne, razen kakšne ovce nimajo tako dolgega repa … skratka bilo je lahko karkoli. Še enkrat do svetih ibisov, pa do čebelarjev, prej še plevica in ob 12:32 smo v »osnovnem« krogu – to je običajna krožna pot po rezervatu, brez dela proti izliva Soče v Jadransko morje. Tu sta še dve plevici … konjev pa ni bilo več … je bilo že prevroče. Še enkrat na Majoreto in po preostalih opazovalnicah, mestoma so bili konji na poti zraven nas. Še enkrat do opazovalnice s »čebelarji« oz eno naprej, da bi videli kamaraškega mladiča, a je ležal – počival. A se je vseeno splačalo, ob 13:50 opazujemo veliko črno kačo – mogoče je bila črnica, ali pa kaj italijansko strupenega. Točno ob 14:00, po petih urah hoje v naravnem okolju se vrnemo nazaj do avta … tudi obiskovalcev, ki jih srečamo je bilo skupaj največ pet … Nadaljujemo na drugo stran Soče, dol do morja in z vmesnimi postanki ob Jadranskem morju – kolesarski cesti, ob 15:00 prispemo v NARAVNI REZERVAT LAGUNSKA RIBOGOJNICA. Seveda na opazovalnico – nazaj do avta pridemo ob 17:00 – dve uri sta kar švignila ob opazovanju rjavih čapelj, njihovih mladičev, kravjih čapelj, čopastih čapelj, velikih kormoranov … vredno je bilo … pa vsi mladiči … Pot nadaljujemo po glavni cesti nazaj v Tržič, kjer pa ne zavijemo levo na AC, ampak nadaljujemo po SS14 v smeri Trsta. Ob 17:25 prispemo v ŠTIVAN, do cerkev Sv. Janeza Krstnika in do izvira reke TIMAV, potem pa še čez cesto do nove cerkve. Z vmesnimi postanki, z čudovitimi pogledi na Jadransko morje se ustavimo še v SESLJANU, ob koncu Rilkijeve poti, pa s pogledom na Miramar … Ob 18:48 sledi panoramska vožnja čez TRST … ko ti ženska na kolesu po tripasovnici vozi, kot da je avto … pa jo prehitiš in se po semaforju spet vozi po sredi tvojega pasa, pa vsi motorji … si bo treba Trst enkrat pogledati v živo … na cesti je preveč dela, da bi zraven gledal še čudovite stavbe. Pot nadaljujemo po obvoznici in čez mejni prehod Škofije prispemo v Domovino. Ob 19:30 pa prispemo v kotel – savno, NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK … temperature cca 32 v Italiji, ob morju, Soči so bile »KLIMA« v primerjavi s tem kar je bilo v Bertokih. Najprej si v upravni stavbi ogledamo lepo razstavo o vodomcu, potem pa se krožno sprehodimo čez rezervat. Ptic v primerjavi z Izlivom Soče ni bilo, sta bila pa dva čudovita mladiča, ki sta tudi to nadoknadila. Ob 20:45 se vrnemo nazaj do avta – vračamo se po primorski AC, in natanko po eni uri – ob 21:45 se vrnemo domov … za nami pa je bil res čudovit dan. – in pravi dan – v Ljubljani je bil ta dan prav neznosno vroč … ob morju, pa je bila to povsem druga pesem. »za tiste radovedne: strošek takšnega izleta je cena bencina, sestavin za 6 sendvičev, 7 pol litrskih plastenk vode, skupaj maksimalno 35 EUR – spravit se moraš, pa tudi upat se moraš … pa tudi zanimati te mora.«

PANCAN ob 7:33

zanimive rastline

v rezervatu - ob cesti

NARAVNI REZERVAT IZLIV SOČE ob 9:00

10:10 - ATRAKCIJA DNEVA: DIVJA SVINJA z dvema mladičema

... ko je potrebo pogledati na fotografijo, je bila res svinja, ali je bil mogoče MEDVED

čez "komarje"

na opazovalnici, od kjer je pol ure nazaj bila divja svinja

reka SOČA








































































povezava na DRUGI DEL izleta