Tokrat precej pozno, se odpravimo po gobe. Ob 11:00 se spustimo po hribu navzdol, ko iz gozda že prihajata dva gobarja z do vrha polnima košarama ... ko se sprašuješ, če se sploh splača v gozd. Je bilo tokrat še posebej lepo, saj je bil vsak jurček več vreden, saj sta vsakega novega najdenega gobarja izpustila. Za kakšen obrok bo, opazimo 17:7 jurčkov, marel bodo imele pa tudi sestre na Rakovniku dovolj. Ko se vrnemo, in damo avto v garažo, pa je pričelo deževati - škoda, bi lahko dež vsaj malo spral prah.

v gozdu

potem pa proti domu.