Tokrat
se pridružimo skupini romarjev Združenja Marije Pomočnice. Na pot se
odpravimo ob 6:15, ko nas kombi pobere na Rakovniku ter nas pelje do
Podskrajnika, kjer presedemo na manjši avtobus in nadaljujemo do cerkve
v Cerknico. Tam se nam pridruži vodja Združenja in cerkniška skupina.
Pot nadaljujemo do AC in naprej do mejnega prehoda Fernetiči ter naprej
po italijanski AC. Po jutranji molitvi in moliti rožnega venca, nam
Janez prebere tudi nekaj o posamezni romarskih poteh, ki si jih bomo
ogledali. Ob 9:15 prispemo pred romarsko cerkev v MOTTA
DI LIVENZA: SANTUARIO
DELLA MADONNA DEI MIRACOLI, po ogledu zmolimo še litanije v kapeli,
na koncu pa ostane še nekaj časa za ogled cerkve. Ob 10:15
že nadaljujemo naprej proti Travisu do ženskega samostana Vizitink,
kjer se nahaja tudi srce Sv. Frančiška Saleškega. TREVISIO: MONASTERO
DI CLAUSURA DELLA VISITAZIONE. Prispemo ob 11:30, najprej imamo slovesno
romarsko sveto mašo, potem pa si ogledamo še del samostana in se srečamo
s sestrami. Ob 12:45 kar peš nadaljujemo v bližnjo restavracijo na kosilo.
Ob 14:40 se vrnemo na avtobus. Malo pred Devinom se ob 16:30 ustavimo
za WC, natanko ob 17:00 pa se v PROSEKU vzpnemo
do MARIJE NA VEJNI, najprej na razgledno točko, potem se priporočimo
še k Mariji in si za
konec ogledamo cerkev. Ob 18:00 pa se vračamo čez Fernetiče, s postankom
v Podskrajnika, kjer presedemo v kombi, ob 19:35 pa srečno prispemo
pod cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Za nami pa je zelo lep romarski
dan.
Za objavo je bilo sestavljeno tudi spodnje besedilo:
Romanje Združenja Marije Pomočnice
Tokrat se pridruživa romanju v neznano. V župnijskih oznanilih spodaj
je pisalo: 30. aprila (sobota) bo romanje v Treviso, kjer je srce Sv.
Frančiška Saleškega in Marijina božja pot v Motta di Livenza. Vabljeni
častilci Jezusovega in Marijinega Srca. Prijavite se v sprejemnici Majcnovega
doma do torka 26. 04. – to pa je tudi edini dostopni podatek o romanju.
Prijava sledi v ponedeljek, na stopnišču pred cerkvijo ge. Jani, ki je
tudi vodja Združenja Marije Pomočnice. V soboto se dan prične zelo zgodaj
… avtobus (izkazalo se je, da je to kombi) nas je pobral že ob 6:15 spodaj
pred bloki. Zanimivo je bilo, da tudi voznik še ni vedel, kam gremo, saj
še ni dobil delovnega naloga. Z Rakovnika nas gre sedem. Prvi postanek
je bil Podskrajnik, kjer iz kombija prestopimo na manjši avtobus in z
njim ob 7:00 prispemo v Cerknico, kjer nas pričakajo še preostali romarji
in duhovni vodja Združenja in tokratni vodič, g. Janez Žerovnik. Po jutranji
molitvi in opisu poteka romanja ob 9:15 brez vmesnega postanka prispemo
pred marijino božjepotno svetišče Marije Čudežev. Seveda je najprej sledil
prepotreben obisk stranišča … še dobro, da smo bili na romanju, saj si
ni nobena pritoževala, da ni bilo klasičnih wc školjk, ko pa smo opravili
svoje, se je v cerkvi ob 9:30 pričela redna »italijanska« sveta maša …
tudi kapela čudežev je bila del le-te. MOTTA DI LIVENZA: SANTUARIO DELLA
MADONNA DEI MIRACOLI. Zgodovina svetišča sega v leto 1510, ko se je 9.
marca pobožnemu možu Janezu Cigana, prikazala Devica Marija. Uslišanja
na Marijino priprošnjo so se vrstila in kmalu je bila zgrajena cerkev.
Na desni strani bazilike stoji prvotna kapela prikazovanj, v kripti pa
je kip Marije Čudežev. Ker svete maše še kar ni bilo konec, smo litanije
Matere Božje zmolili v prostoru »kapeli« za spovedovanje. Po končani sveti
maši, pa nam je ostalo še 5 minut za ogled bazilike. Več podrobnosti (tudi
z google prevodom) na (http://www.santuariomotta.it/). Vsekakor si bo
treba cerkev enkrat bolj v miru pogledati … mogoče v lastni režiji, z
avtom do sem je dve uri vožnje.
Ob 10:15 pot nadaljujemo čez Oderzo in
reko Piavo v 40 km oddaljen Treviso. Ko voznika obiščeta vse enosmerne
uličice, končno, ob 11:20 prispemo pred samostan na obrobju mesta TREVISIO:
MONASTERO DI CLAUSURA DELLA VISITAZIONE. Sestre, sicer v klavzuri, so
nas lepo sprejele. Sledi ogled cerkve, v kateri se najprej zaustavimo
pred relikvijo – srcem Sv. Frančiška Saleškega, šk-c.uč., katerega letos
praznujemo 400 letnico njegove smrti. Po njem se imenujemo tudi SALEZIJANCI.
Sv. Frančišek Saleški, duhovni vodja Sv. Ivane Frančiške Šantalske je
bil tudi navdih za ustanovitev novega ženskega reda sester Marijinega
obiskanja, oz. vizitatink. Ob 11:30 pričnemo z romarsko sveto mašo (mežnarica
je bila s. Veronika) potem pa sledi še ogled samostana sester vizitatink.
Ob 12:40 se peš sprehodimo do bližnje 5 minut oddaljene restavracije da
Pino, kjer se do sitega najemo, po kosilu, ob 14:30 pa pridemo tudi že
do težko pričakovane jutranje kave. Ogled Trevisa izpustimo … je lepo
mesto, se ga splača ogledati, a je potrebno imeti vsaj tri ure časa (ne
med 12:00 in 15:00 saj je skoraj vse zaprto).
Ob 14:45 zapuščamo samostan
sester vizitatink (https://www.parrocchiasanpelagio.it/) in Treviso, vračamo
se po AC. Ob 16:25 se ustavimo ob neuglednem AC počivališču pred Devinom
– 15-minutni postanek za WC … potem pa že čez 10 minut prispemo na Prosek,
v romarsko središče MARIJA NA VEJNI.
O nastanku cerkve. V letu 1945 se je tržaški škof mons. Santin zaobljubil
Mariji za rešitev mesta: “V trenutku, ki je morda najbolj tragičen za
zgodovino Trsta, ko se vsi upi zdijo zaman, se zavezujem: če bo pod okriljem
Matere božje Trst rešen, se bom potrudil, da bo v njeno čast zgrajena
cerkev.” Trst je bil rešen nemškega bombardiranja. Tri leta pozneje je
bil objavljen predlog za izgradnjo svetišča v Trstu, ki bi bilo narodnega
pomena in bi ga imenovali „svetišče vseh škofij v Italiji“. Leta 1959
je blaženi papež Janez XXIII. odločil, da bo svetišče posvečeno Mariji,
Božji Materi in Kraljici. Želel je, da postane svetišče simbol in klic
k edinosti narodov, še posebej med Vzhodom in Zahodom. Od aprila do septembra
leta 1959 je romala po italijanskih mestih milostna podoba fatimske Marije,
ki je pritegnila veliko vernikov in zaradi česar so govorili o „največjem
misijonu v Italiji“. 17. septembra 1959 je tržaški škof Santin vse zbrane
spomnil na svojo zaobljubo Mariji in svoje besede sklenil: „Marija, ostani
z nami“. 19. septembra 1959 je bil na Vejni postavljen temeljni kamen
za novo svetišče, v katerem naj bi našel svoje osrednje mesto kip Fatimske
Gospe, ki ga je 7. junija leta 1960 z ladjo pripeljal do Trsta fatimski
škof mons. Venancio. Tega dne se je od pomola do katedrale svetega Justa
razvila veličastna procesija. Načrt za cerkev je idejno oblikoval sam
škof mons. Santin, ki si je zamislil dve veliki beli jadri, ki se križata
in oblikujeta črko M (Marija), ki naj prinaša mir in vedrino. Zadnjo majsko
nedeljo leta 1965 se je v še ne dokončanem svetišču obhajala prva daritev
svete maše. 22. maja 1966 pa je bilo svetišče posvečeno. Svetišče je v
dveh nadstropjih in se tako govori o zgornji in spodnji cerkvi. V spodnji
je veliko oltarjev, med drugim tudi oltar slovanskih apostolov sv. Cirila
in Metoda, ki je delo Toneta Kralja.
Svetišče na Vejni je 1. maja 1992 obiskal papež Janez Pavel II., ki je
ob tej priložnosti napisal: “Odpri, Marija, svoje brezmadežno srce in
sprejmi k sebi družine narodov z vzhoda in z zahoda, z juga in s severa,
zbrane v miru in slogi, v enem samem božjem narodu.” (vzeto iz Radio
Ognjišče)
(http://www.montegrisa.org/). Ob 17:00 se najprej zberemo na razgledni
ploščadi – razgled je bil veličasten: Gradež, izliv Soče, Miramar, celotni
Tržaški zaliv, Trst, Milje, zadaj pa Socerb, Črni Kal in Tinijan, Markovec
in Piran … Sledi večerna molitev v zgornjem delu cerkve, ter še ogled
spodnjega dela, ki je bolj Slovenski. Še čas za WC in ob 18:00 zapuščamo
Prosek. Po 45 minutah prispemo v Podskrajnik, kjer se nas 7 presede v
kombi, preostali pa z avtobuskom nadaljujejo v Cerknico. Ob 19:35 pa prispemo
nazaj na Rakovnik. Z vidika romanja je bilo zelo lepo, luštna skupina
in smo se lepo ujeli … tudi duhovno je bil zelo bogat dan … in namen je
bil dosežen … glede organizacije in ostalega pa … a ostanimo pri ROMANJU.
ob poti

